Firebase je real-time “podatkovna baza”, ki shranjuje podatke v JSON obliki. Namesto tradicionalnega request/response modela, Firebase sinhronizira podatke na naročenih klientih v realnem času. Omogoča enostavno skaliranje, močno varnost in pisanje aplikacij, ki so bazirane popolnoma na klientu, npr. JavaScript aplikacije.

Pogledali si bomo kako uporabljamo Firebase, primere dobre prakse in kako se Firebase v produkciji uporablja v podjetju Dubjoy. Predava Miha Rebernik, Dubjoy founder & CTO.

CSS je enostaven slogovni jezik, ki današnjemu spletu daje obliko. Prav zaradi svoje elementarne enostavnosti pa lahko hitro začne povzročati težave pri večjih projektih, ko koda postane nepregledna in jo je težko vzdrževati. Teh težav se danes lahko rešimo z uporabo CSS predprocesorja, ki oblikovni sintaksi doda osnovne elemente programiranja in s tem večji nadzor. Ampak pozor, kaj hitro nas lahko temna stran orodja zapelje do nekaj MB velikih CSS datotek!

Predava Primož Cigler, ki je v splet vstopil kot ljubitelj astronomije in si zgradil svojo spletno stran. Kasneje je začel z izdelavo spletnih strani v phpju, danes pa se ukvarja predvsem s front-end tehnologijami.

Vprašanje uporabnosti spletnih tehnologij se je odprlo, ko je Steve Jobs vztrajal na tem, da bodo vse iOS aplikacije živele v brskalniku. Tehnologija se ni razvijala dovolj hitro, Steve si je premislil. Nekateri razvijalci pa so s spletnimi tehnologijami izdelovali rešitve, ki jih Apple ni pustil v appstore, drugi pa so iskali način s katerim bi omogočili spletnim tehnologijam dostop do stvari, ki so bile takrat še “off-limits”. Iz teh podvigov se je rodil PhoneGap, ki je svojo tehnologijo podaril Apache fundationu, dobili smo Apache Cordova.

Kako lahko s spletnimi tehnologijami dostopate do kamere na telefonu in uporabljate kup drugih, sicer nedostopnih APIjev, bo razložil Aleksandar Vojnović, ki svoje znanje na različnih področjih zadnje čase usmerja v razvoj mobilnih tehnologij, AR in industrijskih rešitev.

Včasih je bilo dovolj, da je oblikovalec narisal nekaj slik vmesnikov, ki so potem nastali spletna stran ali spletna aplikacija. V času, ko vmesniki niso več zgolj katalogi informacij, ko spletne aplikacije delujejo na telefonih, tablicah in računalnikih, pa se vedno bolj zatekamo k prototipom, s katerimi lahko hitro ponazorimo delovanje. Grafični oblikovalci postajajo oblikovalci interakcij, kjer je pogosto potrebno znanje HTMLja in CSSja.

Kako nam prototipiranje in prehod v razvoj olajša Patternslib, ki oblikovalcem omogoča sestavljanje vmesnikov s pomočjo vnaprej pripravljenih vzorcev s samo minimalnim znanjem spletnih tehnologij, nam bo povedal Rok Garbas, razvijalec in član Plone Fundationa.

Identitete na spletu so se lotile praktično vsa največja spletna podjetja, uspel pa je šele Facebook, ki je razvijalcem ponudil možnost, da uporabnikom omogočijo prijavo s Facebook računom. V vmesnem času se je pojavilo polno odprtih rešitev, ki ne zahtevajo uporabniškega računa pri enem izmed velikih, žal pa se, razen kot tehnološka podlaga, niso prijele. Mozilla, kot glasnik odprtega spleta, ponuja decentraliziran in od brskalnika neodvisen sistem za overjanje Mozilla Persona, ki poudarja zasebnost uporabnikov.

Matjaž Horvat je razvijalec pri Mozilli, kjer dela na področju lokalizacije različnih produktov in storitev. Na predavanju nam bo predstavil zgodovino identitete na spletu, podrobno pa bo predstavil prednosti in uporabo Persone v primerjavi z ostalimi aktualnimi rešitvami.

Git ni neprijezna oseba, kot pravi angleški slovar, ampak trenutno najbolj popularen sistem za sledenje spremembam, njegov avtor pa je sam Linus Torvalds. Prišel je po CVSju in SVNju in je eden izmed prvih distribuiranih sistemov, ki ne potrebuje več centralnega strežnika in uporabnikom omogoča večjo raven svobode. Nad njim je zrasel tudi GitHub, trenutno največji javni repozitorij odprte kode.

Matjaž Domen Pečan je na Kliki tisti, ki ga razvijalci vprašajo za nasvet, ko imajo težave z Gitom, vzdržuje pa preko 80 repozitorijev. Na predavanju nam bo predstavil nekatere bolj zanimive vidike uporabe Gita.

Predavanju na risanju na spletu bomo dodali še eno dimenzijo in si pogledali kako v brskalniku rišemo v 3D prostoru – že nekaj časa namreč nekateri brskalniki podpirajo WebGL, povezavo med brskalnikom in grafično kartico, ki omogoča izrisovanje grafike v stilu računalniških igric. Seveda pa kot ponavadi v brskalniku ne gre brez knjižnic – za poenostavitev dela z WebGL si bomo ogledali Three.js.

Anže Pečar nam bo razložil, kaj vse je potrebno, da v brskalniku začnemo risati poligone, kaj so to shaderji in zakaj je linearna algebra zakon.

Vedno bolj pogosto se NoSQL (“ne samo SQL”) rešitve uporabljajo, ko pride do potreb po širjenju ali omogočanju novih storitev. Uporabljajo se v raznovstne namene, glavni namen pa je zaobiti omejitve tradicionalnih relacijskih podatkovnih baz. Redis je ena izmed rešitev, uporabna za shranjevanje in obdelovanje podatkovnih struktur, ki smo jih sicer vajeni v programskih jezikih.

Tit Petrič, soustanovitelj podjetja Monotek, vam bo na nekaj praktičnih primerih predstavil zgodovino NoSQL v okviru produkcijske uporabe na RTV Slovenija, kot tudi izven tega za druge razvojne ali raziskovalne namene.

Backbone.js je ena izmed JavaScript MVC knjižnjic, ki se osredotoča na pomoč pri razvoju spletnih aplikacij. Programerju ponuja uporabo modelov za podatke, enostaven dostop do podatkovnik APIjev in poglede za prikaz vmesnikov. Gre za zelo lahko knjižnico (6.3kB), zanaša se samo na Underscore oziroma Lo-Dash in je zato primerna za uporabo tako v enostavnih, kot tudi bolj obsežnih aplikacijah.

Ivan Tatić je spletni razvijalec, ki se je iz domače Srbije preselil v Slovenijo, kjer razvija spletne storitve za Ameriško podjetje RebelMouse. Na predavanju bo predstavil kako nam Backbone lahko olajša razvoj sicer kompleksnih aplikacij.

Predava Ivan Tatić, razvijalec @ RebelMouse.